»Moje filme vedno navdihuje okolje, v katerem se znajdem. Pred tem nisem bil nikoli v zaporu, moje okolje je bila le običajna družba. Tisto, kar sem videl, me je inspiriralo, torej vsakodnevno življenje povsem običajnih ljudi. Ko pa sem postal zapornik, se je bilo nemogoče izogniti vplivu tistega, kar sem doživel in videl.«
»Filmu sem dodajala občutek postindustrijske družbe, metalnosti in grobosti. Zame je to način, da izrazim, kako se je v družbo zajedel strah, ki je vse razgradil. Ljudi je pustil v njihovi osamljenosti. In seveda vemo, da ima strah moč, da ljudi takoj obrne drugega proti drugemu.«
»Še zlasti zdaj, ko je na svetu toliko stvari, ki nas ločujejo, nas Cannes povezuje - pripovedovalce zgodb, filmske ustvarjalce, oboževalce in prijatelje. Kot da bi se vrnili domov.«
»V Merrily sem se zaljubil v 80. letih in ne morem si zamisliti boljšega okolja, v katerem bi preživel naslednjih 20 let, kot je svet Sondheimove glasbe.«